Skupaj s stanovalci smo krasili jelke, ki smo jih dali na vse oddelke. Obujali smo spomine na običaje in si zapeli.
Archive for year: 2023
Praznovali so slavljenci meseca novembra… Vse najboljše!
Leto je naokrog in zopet nas je obiskal Miklavž…
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci naše spletne strani,
z veseljem sporočamo, da smo v ponedeljek, 27.11.2023, v sodelovanju s stanovalci Doma na Krasu, organizirali nepozabno druženje na temo “Domovina”. Dogodek je bil odlična priložnost za povezovanje in izmenjavo misli o naši skupni dediščini.
Stanovalci iz oddelka za osebno spremljanje smo se v sproščenem vzdušju z gosti pogovarjali o bogati zgodovini in sedanjosti domovine, delili spomine ter razvijali ideje o tem, kako ohraniti povezanost z našo kulturo. Kulturni program je bil pester in barvit, saj so k njemu prispevali tako stanovalci kot posebni gostje.
Zanimanje za dogodek nas navdihuje. Hvala vsem, ki ste se udeležili in prispevali k pozitivni energiji tega dneva. Skupaj smo ustvarili nepozaben dogodek, ki bo ostal v lepem spominu.
Poleg tega se razvijajo zamisli o skupnih izletih po Sloveniji, kjer bomo odkrivali lepote naše domovine. Upamo, da se nam bo uspelo podati na to skupno pustolovščino in deliti še več nepozabnih trenutkov.
Iskrene zahvale vsem, ki ste soustvarjali to izjemno druženje. Vabimo vas, da spremljate našo spletno stran za nadaljnje novice, dogodke in skupne podvige.
Ekipa organizatorjev
NEPOZABNO SREČANJE Z USTVARJALNO TOPLINO IN POVEZANOSTJO
V sredo, 8. novembra, so člani skupine LUTKA-rija iz Doma na Krasu pripravili nepozabno doživetje za stanovalce oddelka za osebno spremljanje. S svojo izjemno predanostjo so izvedli dve čudoviti klasični basni: eno o medvedu in čebeli, drugo o volu in muhi. Njihova interpretacija je bila ganljiva in pristna, kar je prineslo toplino v srca vseh prisotnih. Poleg tega so oživili še eno izjemno delo – avtorsko basen, ki jo je ustvaril talentirani stanovalec Črtomir Clonskiy, z naslovom “Kranjski Janez, android in električne ovce”.
Gostitelji so blesteli v svoji predanosti, kar je izzvalo in spodbudilo vodjo Damjano Štrukelj, da je ustvarila posebno vzdušje. S svojo karizmo in sočutjem so gostje navduševali z smehom, radostjo in neprecenljivimi trenutki povezanosti. V nadaljevanju so s spontanim animacijskim programom zagotovili, da so se vsi udeleženci počutili kot del ene velike družine.
Skupno se veselimo prihajajočih srečanj in novih priložnosti za skupno ustvarjanje, povezovanje ter deljenje čarobnih trenutkov. Veselimo se nadaljnjega soustvarjanja nepozabnih spominov.
Tedeja Tavčar
V četrtek, 26.10. 2023 smo praznovali 100. rojstni dan našega stanovalca Hermana Ostrouška. Njegovo življenjsko pot nam je povzela nečakinja Mirjam in jo tudi prebrala na srečanju. Naš Herman se je rodil v Kobjeglavi. V družini je bilo 6 otrok; dva fanta in štiri dekleta. Ko je bil star devet let mu je umrl oče in mama je prevzela vso skrb za domačijo in otroke, ki so ji pomagali po svojih močeh. Že kot otrok je imel rad naravo, zlasti ptice, ki se še vedno vračajo na domačijo. Leta 1940 je opravil vozniški izpit in s sosedom Lojzetom sta bila “prava šoferja” v vasi. Ob začetku vojne je bil poslan na Sardinijo, kjer je zbolel za malarijo. Leta 1945 se je vrnil domov in se kmalu zaposlil na železnici v Štanjelu. Pri 28 letih se je poročil z Viktorijo. V vasi je bil zelo priljubljen in vedno pripravljen pomagati, sodelovati na vaških akcijah. Bil je pravi magnet za otroke. Svojih ni imel, je pa dal veliko ljubezni drugim. Zelo rad je prepeval v zboru in to ljubezen ohranja še danes, saj ne zamudi nobenih vaj. Avto je vozil do 93 leta in nikoli ni imel nesreče. Zadnja tri leta je v domu, kjer rad poje, telovadi, se druži s sostanovalci in je vedno dobre volje in pozitiven. Še na mnoga leta gospod Herman.
Dopoldan je praznoval s svojimi sorodniki, ki so mu pripravili nepozabno srečanje. Popoldan pa je praznoval s sostanovalci, delavci in oktobrskimi slavljenci. Obiskali ga je predstavnica občine Komen in člana društva upokojencev Komen…
Jesen je čas za jesenske dobrote. Tako smo pri nas organizirali krompirjevo zabavo. Slasten krompir, pecivo, mošt in
harmonika Mateja Felicjana so poskrbeli za dobro voljo, petje in ples.
V ponedeljek, 23.10.2023 nas je obiskal gospod Milan Brglez. Po krajšem programu, ki so ga pripravili naši stanovalci smo se pogovarjali o problematiki starejših in Zakonu o dolgotrajni oskrbi.
V oktobru so nas obiskali otroci iz vrtca Sežana. Vzgojiteljica je prebrala zgodbo, otroci so zapeli in stanovalcem podarili risbe, ki so jih narisali prav za ta namen. S pozitivno energijo, lepimi besedami in dotikom so naše stanovalce zelo osrečili. Namen tega in vseh nadaljnjih srečanj je medgeneracijsko sodelovanje in vzpostavljanje dobre interakcije med otroci in starostniki. Spodaj so strnjeni občutki otrok po druženju.
Nika Čepar in Anja Kristan
Zakaj je una teta jokala? Ker je bila preveč vesela? Sem vsem doma to povedala, veš. Še bi šla. Bi lahko naredili muziko. (Lara)
Meni je bilo lepo, ker smo sedeli na velikih stolih in smo dobili sok za pit. Še bi šla, da bi zapeli pesmico. Ma, da bi skupaj zapeli z njimi. (Katarina)
Meni je bilo všeč gledat mojo nono. Ena teta je imela mojo risbo. Ji je bila lepa. (Tinkara)
Mi je bilo lepo, ko so ploskali. So bili veseli, ker smo jim dali darilo. Naslednjič bi jim nesel še risbe in kamenčke bi porisal zanje. (Vid)
So mi bile lepe nonice. Moja nona tudi ne more hodit, pa jo čuva moj nono. Drugič bi še šla in bi jim nesla bonbone. (Vanesa)
Nisem bila. Moja nona je v Postojni. Ob sobotah sem pri nji, skupaj riševa in mi vse dobro skuha. Bi želela, da pride z vlakom k meni v vrtec na obisk. Ne vozi avta. Dela v trgovini. (Erika)
Teto sem primu za roko. Je imela čudno roko, kot moja nona. Lepo mi je bilo, da so bili veseli risbic. A mi je bilo malo čudno. Ne vem če bi še šel. Sej je bilo dobro. Bi jim nesel moj radio, sam je malo star, pa ne vem če bi zdržal. Raje bi šel s kitaro. (Gabrijel)
Ne bi šla več. (Lejan)
Mi je bilo zelo lepo, ker smo peli in razveselili tete. Kaj če bi šli pokukat tja, kjer samo ležijo. Sej bi samo pokukali in že to bi bili veseli. Jaz bi jim nesla risbe, da se lahko tudi oni poročijo, tako kot smo se mi. Veš, vsi se malo »pobojimo«, zato jih najprej nisem želela pobožati. Potem sem b’la pogumna, sem pobožala in je bilo lepo. (Neja)
Ni mi bilo všeč, ker sem si majico polil s sokom. In tam sem pogrešal mojo nono. Bi šel spet, ampak da bi šla moja nono in nona z mano tja. (Ledri)
Bili so ljubazni. In sem dala teti mojo risbico. Tata mi ne dozvoli več da grem tja. Jaz bi še šla. Bi nesla risbice in bonbone. (Anila)
V redu je bilo, samo ne bi več šla. Ker meni je lepše v vrtcu. Če pa bi šla, potem bi jim kaj zaplesala in zapela pesmico Pikapolonica. (Iris)
Meni je bilo lepo ko smo peli in pili. Še bi šel. Vse bi tam delali. Bi nesli s sabo sadje, da bi skupaj imeli sadno malico. (Evan)
Jaz bi rad, da bi oni peli in bi jaz tekal lahko okoli njih. (Joel)
Ko smo peli so bili veseli. To mi je bilo dobro. Sem videla njihova usta, da so veseli. (Metka)
Meni je bilo lepo, ker smo jim peli pesmice. So bili veseli. In mi je bila lepa pravljica, ki si nam jo tam prebrala. Drugič bi lahko imeli s sabo instrumente in bi vsi skupaj igrali. (Teodora)
Meni je bilo tam lepo in bi še šel. Mi je bila lepa pravljica. Tudi tete in strici so mi bili vsi lepi. Bi šel še in bi jim nesel čokolado. (Lucas)
Ob dnevu duševnega zdravja in v počastitev 20. obletnice delovanja DE Sežana Doma na Krasu sta se stanovalki iz našega doma v spremstvu delovne terapevtke udeležili Mini kulturnega maratona v Knjižnici Divača. Na dogodku je bilo zelo lepo in čas je ob pestrem in raznolikem programu hitro minil.
Nika Čepar
r
